Spremembe na očesnem ozadju lahko pridejo potiho in povzročijo resne težave z vidom!
Pod spremembo vida, ki ga zaznamo kot nejasno sliko, dvojno sliko ali glavobol, ponavadi razumevamo dioptrijsko napako – kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem ali starostna slabovidnost. Ko zaznamo takšne simptome je priporočljiv obiskati očesnega stokovnjaka (optometrista ali oftlamologa).
Nejasen vid pa je lahko tudi simptom veliko resnejših težav, vključno z boleznimi oči, ki vodijo do izgube vida. Lahko prizidane obe očesi, ali pa samo na enega.
Nekaterih bolezni se v začetni fazi ne opazi, saj se simptomi pojavijo šele kasneje, ko je škoda že nastala.
Redni očesni pregledi lahko preprečijo marsikatero bolezensko stanje mrežnice in s tem ohranitev vida.
Za lažje razumevanj navajamo nekaj najpogostejših bolezenskih stanj mrežnice, kako jih zaznavamo in kaj storiti.

BOLEZNI MREŽNICE:

Glavkom ali zelena mrena

Je očesna bolezen, pri kateri je okvarjen vidni živec in s tem povezava med očesom in možgani. Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu, ki jo je s pravočasno diagnozo in zdravljenjem mogoče preprečiti. Med Evropejci, starimi 40 do 89 let, jih zboli za primarnim glavkomom odprtega zakotja 2,4%. Pri 40 letih je bolezen redka (0,2%) in s starostjo narašča (pri 80 letih 4,3%). Od zbolelih za glavkomom jih 5 do 10% oslepi na obe očesi.
Najpogostejša vrsta glavkoma, je glavkom odprtega zakotja, opredeljena kot kronična progresivna optična nevropatija z značilnimi morfološkimi spremembami na papili vidnega živca in v plasti mrežničnih živčnih vlaken ob odsotnosti drugih očesnih bolezni .
V rizično skupino za nastanek glavkoma spadajo kratkovidni in daljnovidni ljudje po 40. letu, sladkorni bolniki, ljudje s prirojenimi anomalijami in poškodbami oči.
Simptomi:
zamegljen pogled, občasni glavoboli, pordele oči, razširjene zenice, videnje sija okrog luči.

 A: vid z zdravim očesom, B: vid pri glavkomskem bolniku

Diabetična retinopatija

Diabetes ali sladkorna bolezen je pogosta bolezen in lahko prizadene tudi vid. Pri osebah, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, pride pogosteje kot v splošni populaciji do nastanka sive mrene, glavkoma ali prizadetosti mrežnice, ki jo imenujeno diabetična retinopatija.
Pri sladkorni bolezni je zaradi previsoke koncentracije glukoze v krvi prizadeto drobno žilje posledice pa se kažejo predvsem na očeh. Simptomi: Na začetku ni značilnih simptomov. Pojavi se migetajoča svetloba, težave z branjem in delom, poslabšanje vida, slepota.
Po 10 letih ima spremembe mrežnice polovica pacientov, po 15 letih pa približno 90%. Najpomembnejša za kasnejši nastanek in napredovanje okvar mrežnice je predvsem dobro uravnavana koncentracija glukoze v krvi oziroma primerno zdravljena sladkorna bolezen.

Levo – vid pri zdravem očesu;    Desno – vid pri diabetični retinopatiji

Odstop mrežnice

Mrežnica je sestavljena iz več slojev, pod njo je žilnica, ki prehranjuje zunanji del mrežnice. Pri odstopu mrežnice pride do ločitve od žilnice, zaradi česar pride do ishemije, ki najhitreje prizadene centralni del mrežnice, rumeno pego.
Večje tveganje je prisotno predvsem pri kratkovidnih očeh, pri čemer je zrklo podaljšano in je mrežnica na periferiji tanjša. Do odstopa lahko privede tudi poškodba ali kirurški poseg na očesu.
Simptomi, ki se pojavijo, so predvsem motnjave, ob odstopanju steklovine pa zaradi vleka mrežnice pacienti opažajo bliskanje.
Pri pojavu novih motnjav in bliskanja je nujen pregled pri očesnem strokovnjaku.

Levo – vid pri zdravem očesu; Desno – odstop mrežnice


Starostna degeneracija rumene pege  (ARMD – Age Related Macular Degeneration)

Starostna degeneracija makule je v razvitem svetu vodilni vzrok slepote v starostni skupini nad 60 let. Izguba vida ponavadi nastane počasi in tipično na obeh očesih. Tudi ob izgubi centralnega vida ostanejo barve in stranski (periferni vid) nespremenjeni. Gre za bolezen, pri kateri je prizadeta vidna ostrina zaradi sprememb v rumeni pegi. Ta je del mrežnice, kjer je največja gostota fotoreceptorjev in tako mesto najostrejšega vida.

Da bi preprečili oziroma pravočasno opazili kakšno od zgoraj navedenih bolezenjskih stanj mrežnice, svetujemo pregled z optičnim koherentnim tomografom – OCT.

Ta naprava deluje na principu  interferometrične tehnike, ki uporablja infrardeče valove, kateri prodrejo v očesno tkivo in  prikažejo strukture manjše od tisočinke milimetra.

Ustvari se tridimenzionalna slika očesa in posname anatomijo očesa skupaj z bolezenskimi spremembami.